View Full Version: Netiquette" Ali Internetni Bonton

Okolje > Pravila "igre" > Netiquette" Ali Internetni Bonton


Title: Netiquette" Ali Internetni Bonton


NTH - March 4, 2005 04:50 AM (GMT)
user posted image

Kaj je to »netiquette«? Poenostavljeno - to je bonton kibernetičnega sveta – pravila obnašanja pri komunikaciji preko interneta.

Ko vstopiš v novo kulturo – in internet je nova kultura – lahko storiš veliko napak. Zaradi nevednosti lahko prizadeneš druge ali pa narobe razumeš, kaj želijo povedati oni tebi.

Nikoli ne pozabi, da so na drugi strani resnični ljudje.

Nekaj glavnih pravil in razlag je povzetih po knjigi Virginie Shea »Netiquette«. Služijo naj kot osnovne smernice obnašanja na internetu. Ne bodo odgovorila na vsa tvoja vprašanja, ponujajo pa nekaj splošnih rešitev tvojih komunikacijskih dilem.

1. pravilo: Bodi človek

Nikoli ne pozabi, da lahko s svojim sporočilom koga prizadeneš. Ni lepo prizadeti čustev nekoga drugega, ki ga morda sploh ne poznaš. Nikoli ne napiši tistega, česar ne bi bralcu povedal tudi osebno. Če komu odgovarjaš, ga navedi z imenom ali psevdonimom.

Zlato pravilo, ki so te ga učili starši in učitelji, je preprosto: »Obnašaj se do drugih tako, kot bi želel, da se drugi obnašajo do tebe«. Predstavljaj si, kako bi se počutil, če bi bil v koži tistega, ki ga napadaš. Stoj za svojimi stališči, pri tem pa pazi, da ne prizadeneš drugih.

V internetnem svetu je vse to še veliko bolj pomembno. Vse, kar tukaj vidiš pred seboj, je tvoj ekran. Mimika obraza, geste in ton tvojega glasu so skrite sogovorniku. Govoriš le z napisanimi besedami.

Ko napišeš sporočilo drugim (naj bo po elektronski pošti ali na forumu), lahko zelo hitro pride do napačnega razumevanja tvojega sporočila. Lahko pozabiš, da bo mogoče tvoje sporočilo prizadelo nekoga, ki je zelo podoben tebi.

Ironično je, da lahko računalniška omrežja zbližajo ljudi, ki se sicer nikdar ne bi spoznali, kljub temu, da je sam medij kot tak izjemno neoseben.

Nekateri se kljub vsemu obnašajo podobno, kot za volanom: dajejo lekcije drugim voznikom, jim kažejo, kakšni osli so… Večina se jih doma ali na delovnem mestu nikoli tako ne obnaša. Tako kot to ni sprejemljivo na cesti, tudi ni sprejemljivo v svetu interneta, čeprav ti ekran daje občutek skritosti. Svobodno uporabljaj svojo povezavo s svetom za izražanje svojih misli, raziskovanje skrivnostnih kotičkov in pojdi tja, kjer še nikoli nisi bil. Toda, zapomni si, da so tam zunaj resnični ljudje!

Bi to povedal drugemu tudi v obraz?

Guy Kawasaki (pisatelj in evangelist) je od neznanca dobil elektronsko sporočilo, da je slab pisatelj, ki nima kaj zanimivega povedati. Neverjetno? Da, toda na žalost se v elektronskem svetu to dogaja kar naprej. Pisca sporočila je prevzela moč, da lahko svoje mnenje direktno pove znani osebnosti. Naslajal se je ob misli na pisateljevo zgroženost ob branju sporočila.

Guy predlaga enostaven test, da se izogneš skušnjavi po pisanju spornih sporočil. Vprašaj se: »Bi lahko tej osebi to povedal tudi v obraz?« Če je odgovor nikalen, popravi besedilo in ponovno preberi. Ponavljaj postopek tako dolgo, da bo besedilo takšno, da bi ga lahko povedal tudi osebno.

Seveda, če si prepričan, da bi lahko drugemu povedal v obraz vse nesramnosti, ki si jih zapisal v sporočilu, ti tudi ta bonton ne more pomagati.

Še en razlog, zakaj ni dobro biti napadalen

Pri elektronski komunikaciji ostajajo besede zapisane. Lahko se zgodi, da bo sporočilo pristalo tam, kjer ne boš več imel moči nad njim. Z drugimi besedami – lahko se ti zgodi, da se vrne k tebi kot bumerang.

Znana je zgodba Oliverja Northa iz Bele hiše. Sproti je zbrisal vsa nesramna in izsiljevalska sporočila, ki jih je poslal s svojo elektronsko pošto. To, o čemer ni razmišljal, pa se je skrivalo v računalniški sobici. Osebje, ki je skrbelo za omrežje, je skrbno delalo varnostne kopije vsega, kar se je dogajalo. Tako je bila shranjena tudi vsa pošta, ki jo je North pošiljal, kar se je izkazalo zanj za izredno neugodno.

Zavedaj se, da od tistega trenutka, ko odpošlješ svoje sporočilo, nad njim nimaš več nadzora. Zagotovo je shranjeno na vsaj še enem mestu. Tudi če ti sistem dopušča popravljanje svojih starih sporočil (običajno na forumih), je prva verzija že shranjena. Tudi brisanje sporočil poslanih po elektronski pošti nima pravega smisla, saj ga ima vendar v svojem poštnem predalu tudi prejemnik, ki ga lahko shrani, natisne ali pošlje dalje.

2. pravilo: Na spletu se ravnaj po enakih standardih kot v resničnem življenju

Bodi etičen

V resničnem življenju nas je večina poštenih, prijaznih in kooperativnih. Morda tudi zato, ker se le bojimo posledic svojih dejanj in kazni zanje. V elektronskem svetu pa nas vse prepogosto zanese. Zelo radi pozabimo, da so na drugi strani prav taki ljudje kot mi, zato tudi zelo radi mislimo, da etičnost v spletu ni potrebna.

Ni prav, da si mnenja, da se lahko obnašaš, kot se ti tisti trenutek zdi, čeprav te na vsakem koraku ne opozarjamo s pravili. Že res, da ponekod le-ta ne veljajo tako kot drugje. Še vedno pa velja, da se obnašaj tako, kot se v resničnem življenju.

Si v dilemi, kako se obnašati v elektronskem svetu? Bodi to, kar si!

Kršenje zakonov te lahko pripelje na sodišče

Ni lepo, da izkoristiš priložnost za nelegalno početje, ki se ti morebiti ponuja. Nekateri zakoni so napisani tako, da težko razločimo, kaj je dopustno in kaj ne. Nekaterih zakonov še sploh ni. Vendar se zavedaj, da so že dolgo v veljavi zakoni, na katere ne pomisliš. Znani so predvsem zakoni o avtorskih pravicah, toda dobro je vedeti tudi za člene zakonov, ki govorijo o osebni svobodi, žaljenju, obrekovanju, laganju…

Pazi, kaj govoriš o drugih

Zapomni si, da na svetovnem spletu nisi sam. Isti forum lahko obišče tudi tvoj šef, tvoje dekle, šef tvojega prijatelja… Informacije, ki jih posreduješ na internetu, se ti lahko maščujejo.

Dvakrat premisli, preden javno objaviš informacije o sebi ali kom drugem. Če pišeš o drugi osebi, naj bodo informacije preverjene in takšne, da ne bodo spravljale v težave njega ali tebe.

3. pravilo: Zavedaj se, kje si

Pravila vedenja na spletu so odvisna od posamezne spletne strani. Prepričaj se, za kaj gre, preden začneš vpiti. Kar je dopustno na eni spletni strani, se lahko izkaže za skrajno neprimerno na drugi in zato je pomembno, da veš, kje si.

Najprej si spletno stran dobro oglej

Ko se znajdeš prvič na spletni strani, se najprej razglej naokoli. Vzemi si nekaj minut in »poslušaj« v klepetalnici, postoj in preberi nekaj tem na forumu, preberi katerega od arhivskih člankov… Preveri, kakšen je utrip strani in ljudi, ki se srečujejo na njej. Če si po vsem tem ugotovil, da je ta kotiček tudi zate, se jim pridruži.

Ne krivi administratorja spletne strani za to, kar pišejo uporabniki

Včasih se ti zdi, da je potrebno administratorju napisati komentar v zvezi z njegovo spletno stranjo. Lahko je kaj narobe s programom, ali pa se ti zdi narobe ravnanje katerega izmed uporabnikov. Čeprav te je dogajanje vznemirilo, bodi vljuden do administratorja. Lahko se zgodi, da ne bo vedel, kaj želiš, saj v večino dogajanja na spletni strani ni vpleten. Bodi spoštljiv, saj želiš od njega predvsem pomoč.

4. pravilo: Spoštuj čas drugih

Povsem v redu je, če misliš, da je to, kar ta trenutek počneš najpomembneje na svetu, toda ne pričakuj, da bodo enako mislili tudi drugi. Dodaj svoje sporočilo v temo s primernim naslovom in vsebino. Poskušaj se vzdržati neumnih in provokativnih vprašanj. Preberi ostala sporočila na temo, o kateri želiš pisati. Razmisli, če bi bilo bolje poslati zasebno namesto javnega sporočila. Če se ne strinjaš z debato, ki teče v posamezni temi, pa za to nimaš pravih argumentov, ne trati časa sebi in drugim s pisanjem, kako neumni so predhodni pisci in kako zgrešeno je njihovo mnenje.

Klišejsko že zveni, da imamo dandanes veliko manj časa, kot so ga imeli naši stari starši. Zato ne jemlji drugim dragocenega časa s tem, da jim pošiljaš dolga in razvlečena sporočila. Odgovoren si za to, da pišeš takšna sporočila, branje katerih ne bo izguba časa za ostale.

Besedo »bandwidth« včasih povezujemo s časom, toda v resnici je nekaj povsem drugega. To je mera za pretok informacij po kablih in kanalih, ki nas vse povezujejo v elektronski svet. Količina podatkov, ki lahko potujejo v določenem trenutku, je omejena. Z bandwidth pa označujemo tudi kapacitete strežnika, kjer spletna stran gostuje. Ko po nesreči petkrat pošlješ na forum identično sporočilo, trošiš čas tistega, ki odpre vseh pet enakih sporočil in bandwidth (s pošiljanjem informacij zasedaš omrežje in zahtevaš, da so sporočila nekje shranjena).

Nisi središče elektronskega sveta

Na to preveč radi pozabljamo. Ne pričakuj takojšnjih odgovorov na vsa tvoja vprašanja, saj so ljudje zaposleni tudi z drugimi stvarmi.

Ne misli, da se morajo vsi strinjati s tvojim mnenjem ali da bodo vsi enako zaskrbljeni ob določenem vprašanju, kot ti.

Pravila za diskutiranje na forumih

Prenekateri forumovec že tako ali tako preživi preveč časa za računalnikom, medtem ko njegovi družinski člani izgubljajo živce, ker ne morejo vzbuditi njegove pozornosti. Povrhu ima marsikdo slabo povezavo z internetom in počasen računalnik, zaradi česar je že odpiranje posamezne teme lahko podvig in potrebuje svoj čas. Ko se do besedila le prebije, ga čaka branje nepreglednega števila sporočil, da sploh uspe ugotoviti, kaj je pravi pomen teme in debate. Nihče se z veseljem ne podaja na takšno pot, zato prizanesi drugim s pripombami, ki nimajo zveze z osnovno nitjo debate. Zavedaj se, da bodo za tabo to brali tudi drugi.

Komu je namenjeno sporočilo?

V »starih« časih smo dokumente kopirali. Ker je bilo to kar drago, smo dobro premislili, koliko kopij bomo naredili in komu jih bomo dali.

Danes je povsem drugače. Sistem elektronske pošte omogoča toliko kopij, kolikor želimo. In pogosto se zgodi, da kopije pošiljamo vsem tistim, katerih imena najdemo v svojem imeniku. To zagotovo ni prav. Ljudje imamo zelo malo časa, ob tem pa moramo sprejeti vsak trenutek obilo informacij. Preden dodaš katero od imen iz svojega imenika med prejemnike sporočila, se vprašaj: »Ali jo/ga vsebina res zanima? Je nujno, da tratim njen/njegov čas s tem sporočilom?« Če je odgovor ne, ne pošiljaj, če nisi sigurni, pa premisli še enkrat, preden pritisneš na gumb »pošlji«.

5. pravilo: Potrudi se, da se boš izkazal v najboljši luč

Preden pošlješ sporočilo, se prepričaj, da je slovnica čim bolj pravilna in da ima celotno tvoje sporočilo smisel. Ne uporabljaj psovk, ne piši nesmislov in ne obnašaj se kot da si sam na svetu.

Anonimnost

Ni namen tega pisanja vzbujati občutek pri bralcih, da je elektronski svet krut in poln ljudi, ki komaj čakajo, da nam jo zagodejo. Večina ljudi, ki komunicira na takšen način, želi biti prijetna in prijazna, kot velja tudi za realen svet. Omrežja – predvsem forumi – so priložnost za »srečanja« ljudi, ki se verjetno nikoli ne bodo osebno spoznali. Nihče te ne more videti. Nihče te ne bo ocenjeval po letih, barvi kože, las ali oči, po stilu oblačenja, velikosti ali teži.

Ocenjevali pa te bodo po kvaliteti tvojega pisanja. Za večino ljudi je to izziv; če ne uživajo ob pisani besedi, se ne bodo pojavili tukaj. Zato je velik pomen slovnice in izražanja.

Vedi, o čem govoriš in daj svojim sporočilom smisel

Bodi pozoren na vsebino, ki jo pišeš in siguren, o čem govoriš. Preden odpošlješ sporočilo, se vprašaj: »Je to moje razumevanje problema? Sem prepričan, da je tako?«, ter preveri podatke, če je potrebno. Napačna informacija lahko izzove spor. Sam si odgovoren za tisto, kar napišeš.

Preveri, če je tvoje sporočilo razumljivo in smiselno. Besedilo je lahko napisano brezhibno slovnično pravilno, vendar nihče ne ve, kaj si želel z njim povedati. To se dogaja najpogosteje takrat, ko želimo na koga narediti vtis in pri pisanju uporabljamo zapletene besede in besedne zveze, ki jih včasih še sami ne razumemo najbolje.

Bodi vljuden in prijazen. Ne uporabljaj psovk, ne kriči na druge, ne laži, ne izzivaj… Takšen način pisanja izzove le še več gneva in »ogenj« se razplamti. Preberi si poglavje The Art of Flaming v knjigi Netiquette, avtorice Virginie Shea.

So kletvice sprejemljive?

Niso! Če pa se le ne moreš premagati, imaš na voljo zvezdice ali pa poišči kaj bolj sprejemljivega. Vsak bo vedel, za kaj gre.

6. pravilo: Deli svoje znanje z drugimi

Ponudi svoje znanje in pomagaj z odgovori tistim, ki postavljajo vprašanja. Če dobiš zasebno sporočilo z vprašanjem na temo, ki teče v diskusiji, naredi povzetek in z odgovorom objavi na vpogled vsem.

Moč elektronskega sveta je v številkah. Razlog, zakaj je pametno spraševati na internetu je v tem, da je tam zunaj veliko strokovnjakov, ki bodo prebrali vprašanje. Prav gotovo boš dobil vsaj nekaj pametnih odgovorov. Internet je nastal zato, ker so želeli znanstveniki izmenjevati informacije. Mi smo se jim le pridružili.

Torej, opravi tudi ti svoj del. Ne boj se deliti svojega znanja z drugimi.

Vljudno je, da deliš rezultate svojega vprašanja z drugimi. Če redko obiščeš forum, na katerem si postavil vprašanje, je prav, da poprosiš, naj ti odgovorijo po zasebni pošti. Odgovore potem zberi in naredi povzetek, le-tega pa objavi in daj tako na ogled tudi ostalim. Tako bodo vsi imeli korist od znanja tistih, ki so se potrudili odgovoriti na tvoje vprašanje.

Če si sam strokovnjak, lahko storiš mnogo več. Deliti svoje znanje z drugimi je zabavno in je tradicija interneta.

7. pravilo: Pomagaj obdržati spore pod kontrolo

Ne piši v sporno temo, če tvoje pisanje ne bo podprto z argumenti in ne bo pripomoglo k pomiritvi. Če je tvoje pisanje sprožilo »vojno«, se opraviči vpletenim in poskrbi, da bo prepir prenehal.

Je kreganje prepovedano? Nikakor ne. Kreganje ima dolgo omrežno tradicijo. Lahko je celo zabavno, tako za pisca kot za bralce.

Nadležni so večni prepirljivci in internetni bonton prepoveduje serije srditih sporočil, ki si jih izmenjata večinoma le dva, včasih trije uporabniki, ki direktno napadajo drug drugega. Takšen način lahko spodkoplje prijaznost in kredibilnost celotnega foruma. Vsekakor je takšno početje nepošteno do drugih uporabnikov. Čeprav je za akterje spora lahko zabavno, postane hitro nezanimivo in dolgočasno za tiste, ki niso vpleteni. Povsem po nepotrebnem pa se trati tudi čas in bandwidth. Več o »internet vojskovanju« si preberite v poglavju The Art of Flaming v knjigi Netiquette, avtorice Virginie Shea.

8. pravilo: Spoštuj zasebnost drugih

Ne beri tujih zasebnih sporočil, če se ti ponudi priložnost. Ne nadleguj drugih.

Gotovo te ne mika pogledati v kolegov predal. Seveda te tudi nima kaj zanimati, kaj piše v njegovem elektronskem predalu. Niso pa vsi taki kot ti in marsikdo bi pogledal in prebral.

Radovednost

Leta 1993 je Michael Hiltzik, dopisnik Los Angeles Timesa iz Moskve, bral elektronsko pošto svojih sodelavcev. Eden izmed kolegov je postal pozoren, ko je ugotovil, da je nekdo že pregledal njegovo pošto v času, ko sam tega nikakor ni mogel. S sodelavci mu je nastavil past. Iz drugega predstavništva si je dal poslati pošto z izmišljenimi informacijami. Hiltzik je pošto prebral in kasneje o zadevi vprašal sodelavce. Tako so ga ujeli. Premeščen je bil na »neškodljivo« delovno mesto. In nauk zgodbe: branje tujih zasebnih sporočil ni le moralno nesprejemljivo, lahko vas celo stane službe.

9. pravilo: Ne zlorabljaj moči, ki jo imaš

Več kot imaš moči, bolj je pomembno, da je ne zlorabiš.
Nekateri ljudje v elektronskem svetu imajo več moči kot drugi. Primer so moderatorji in administratorji. Dostop do informacij in večja moč jim še ne dajeta pravice, da ju lahko izrabljajo. Na primer, sistemski administrator ne sme nikoli brati zasebnih sporočil.

10. pravilo: Odpusti drugim njihove napake

Tudi ti si bil nekoč novinec.

Vsakdo je bil nekoč novinec v elektronskem svetu. Ni imel vsak možnosti branja teh napotkov. Torej, ko kdo naredi napako, naj bo ta slovnična, tipkarska, neumno vprašanje ali po nepotrebnem dolg odgovor, bodi prizanesljiv z njim. Če je napaka majhna, ni treba reči ničesar. Tudi, če te razjezi, dvakrat premisli, preden reagiraš. Če imaš sam dobre navade in si natančen, ti še ni dopuščeno, da popravljaš napake vseh drugih.

Če si se odločil nekoga obvestiti o njegovih napakah, stori to raje zasebno. Zavedaj se, da morda sam ne ve, kako je prav. Ne bodi aroganten pri opozorilih.

..::Opozorilo::..

Netiquette pravila, ki so navedena tukaj, so le v pomoč ljudem, da postopajo pravilno, nimajo pa pravne veljave.

Pravno veljavo imajo le zakoni!
-Zakon o medijih

- Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP)

-Kazenski Zakonik Republike Slovenije
>Šestnajsto poglavje, Kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine, čl. 150, 151, 158, 159
>Osemnajsto poglavje, Kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, čl. 169, 170, 171, 172




* Hosted for free by InvisionFree